Gornja Radgona cerkve, kapelice in znamenja

Cerkev sv. Petra je bila za bogoslužje določena po letu 1545, ko so na grajskem griču podrli cerkev sv. Ruperta in sedež prenesli v mesto Radkersburg. Cerkev se prvič omenja leta 1466, sedanja stavba pa je iz leta 1813, ko je bila zgrajena v glavnem nova stavba, saj je od prejšnje ostala le križeva kapela in cerkveni zid stolpa. Od prejšnje ima obratno lego. Zgrajena je v romanskem slogu, konec 19. stoletja pa je bila še povečana in prenovljena. V vojni leta 1991 je bil uničen zvonik, ki je bil na novo postavljen in leta 1993 je bila celotna zgradba obnovljena. V fasado ima cerkev vzidano postgotsko razpelo in troje figuralnih nagrobnikov iz prve polovice 17. stoletja. Notranjost cerkve je še kar bogata in poslikana s freskami.

Romarska župnijska cerkev Marijinega rojstva se nahaja v središču Negove, zraven gradu. Nekdaj je bila pod okriljem bližnjega gradu Negova. Prvotno gotsko cerkev je dala leta 1556 zgraditi grofica Katarina Trauttmannsdorf. Današnja cerkev je bila sezidana med letoma 1699 in 1710, o čemer priča letnica 1710 na portalu. V letu 1850 so cerkvi sv. Marije prizidali še Križevo kapelo, za gradnjo katere so uporabili material iz nekdanjega pokopališkega obzidja. Notranjost cerkve sta v letu 1927 poslikala Franc Gornik in Alojzij Mauk. Glavni oltar v cerkvi je posvečen Mariji Devici in je iz leta 1712, stranska oltarja pa sta iz postbaročnega obdobja. Vsi oltarji so bili predelani ter opremljeni s tirolskimi kipi iz leta 1888. Oltar v kapeli izvira iz sredine 19. stoletja. Orgle izvirajo iz leta 1760 in so baročnega stila z rokokojsko ornamentiko, dopolnjene pa so bile v letu 1893. Župnišče ob cerkvi Marijinega rojstva je iz leta 1763. Pred cerkvijo stoji na baročnem postavku kamniti kip Karla Boromejskega, ob poti med cerkvijo in gradom Negova pa se nahaja kamniti kip Janeza Nepomuka, ki izvira iz prve polovice 18. stoletja.

V naši občini najdemo številna znamenja, kapelice in spomenike. Najstarejši med njimi, še s poznogotskim značajem, sta kamniti znamenji v Gornji Radgoni in na Meleh. Razen večine sakralnih in nekaj posvetnih spomenikov, je po celi župniji najti še veliko lesenih križev.
V Črešnjevcih sredi žitnih polj sameva novogotska kapelica, ki s svojo obliko posnema vaške cerkvice. Večja kapelica, srca Jezusovega, z notranjim molilnim prostorom in gotsko oblikovanim zvonikom stoji ob nekoč eni izmed največjih kmetij v okolici. Kapela sv. Družine stoji na posesti Zemljičevih in je bila blagoslovljena leta 1901. Kapela ima gotski zvonik, katerega streha je oblita s pločevino.
V Ivanjševskem vrhu stoji kapelica Marije, ki je majhna in štirikotna s tremi vdolbinami na sprednjih straneh. Spredaj je Marijin kip, ki je zaščiten z železnimi rešetkami.
V Ivanjševcih ob Ščavnici je kapela sv. Družine, ki je iz 19. stoletja in je bila namenjena za vaško bogoslužje.
V Negovi najdemo več kapelic, ki so bile postavljene za opravljanje procesij, npr. Plojeva kapela, ki jo najdemo v smeri iz Sp. Ivanjc pred centrom Negove. Drugo kapelico najdemo v smeri iz Negove proti pokopališču.
Kapelice se nahajajo še v Meleh, Lomanošah, Orehovskem vrhu, Plitvičkem vrhu, Policah, Sp. Ivanjcih, Stavešincih in Zagajskem vrhu.

Poznogotsko kužno znamenje na parkirišču pred Avtobusno postajo Gornja Radgona sestavlja kvadraten podstavek z močno posnetim gornjim robom na katerem stoji ostrorobo zavit steber, ki nosi na tri strani odprto hišico z usločeno štiristrano piramidasto streho. Zadnja stranica je zaprta s polno steno, spredaj nosita streho dva balustra, ki sta v nasprotju z gotsko celoto že renesančno oblikovana. Letnica 1525, vklesana na stebru, kaže prehodno stilno razpoloženje. Plastika sedečega Kristusa je iz kasnejšega časa. Poznogotsko kamnito stebrasto kužno znamenje je kvaliteten primer kužnih znamenj iz 16. stoletja in hkrati eno najlepših tega tipa v Sloveniji.